Temnilo se je. Iz;rpan je bil, v trebuhu mu je krulilo, misli pa so se mu
kar naprej sukale okoli vpra;anj, na katera ni vedel odgovora. Zaspal je.
Sanjal je, da so ga vtaknili v ;ivalski vrt, na njegovo kletko pa privili
plo;;ico z napisom ,Mladoletni ;arovnik'. Ljudje so zijali vanj skozi
re;etke, on pa je le;al na slami, la;en in ;ibek je bil. V gne;i obiskovalcev
je opazil Traptsa in za;el je vpiti, klical ga je na pomo;. Trapets pa je rekel
samo: "Harry Potter je zdaj na varnem." Potem je izginil. Prikazali pa so se
Dursleyjevi in Dudley je stresel re;etke njegove kletke ter se mu za;el
smejati.
"Nehaj," je zamrmral Harry, ko mu je ;kripanje re;etk za;elo bole;e
odmevati po glavi. "Pusti me na miru... Nehaj... Spal bi rad..." Odprl je o;i.
Skozi re;etke na oknih je sijala luna. Nekdo je gledal skoznje. Imel je
pegast obraz, rde;e lase in dolg nos. Ron Weasley.
