ti zdes jego zvonok
ne spis po nocam
tvojej zizni poslednij urok
razresennij tolko vracam
snotvornoje,anaboliki
kolicestva tabletok
bezumnoje sostojanije dusi
kazino i kacestva ruletok,ti xoces kriknutj krusi!
pitajessa sbezatj ot glupoj toski
ot navazcivoj misli samoj vse resitj
nanosis na lico raznocvetnije mazki
pitajessa sama jemu pozvonitj
zatem odumivajessa,sebe ne pozvolajes
legko rasslabitsa i vse zabitj
v ognax restoranov diko gulajes
i xoces custva svoji perekritj
ti sidis v neonovom svete
tanes lubimij martini so ldom
tebe tak grustno,mectajes o lete
zaodno vspominajes o nem
smotris na ekran telefona
vidis odnu pustotu
i ot beznadegi vklucajes svoj mikrofon
nelepo sepces v temnotu
tak vremja proxodit,durman propadajet
ti vidis kak tebe ulibajetsa on!
sebja zavodis,telefon kidajes
obratno v sumku,
vidja neon!